Zimska Pravljica

Uvod

V daleki, daleki šumi, kjer je zima vedno dolga in sneg leži tako gost, je bilo eno maličko selo. V tem selu je živel mlajsi chlapec ime Luki. Luki je bil braven in dobroserdecen, in je vsak dan hodil v šum, kjer je bil prepovedan, ker je mrtvi šum, kjer je bilo predano, da je tam bilo še kaj drugega.

Razvoj

En dan je Luki odhodil v šum, in je najven najkrajše narazil na magično bičko. Bička je bila oblačena v bieli kožuf in je imela srce iz ledena. Bička je govorila: "Ti si Luki, ki je bil izbran, da odkrije **Zimsko Pravljico**." Luki je bil izumro, ker je znal, da je bil izbran, da odkrije najboljšo skrivnost šuma.

Vrh

Luki je šel po bički skozi šum, skozi visoke dreve in sneg, ki je postal tako gost, da je bil skoraj do nosa. Najkrajše je prišel do ledene grotte, kjer je bila najstarija juna, ki je govorila: "Ti si izbran, da odkriješ **Zimsko Pravljico**. V groti je bilo tako ledeno in mrzno, da je bil Luki skoraj mrznil, ampak je znal, da je bil izbran.

Razplet

Luki je v groti našel staro knjigo, ki je bila **Zimska Pravljica**. Knjiga je bila napisana v jeziku, ki je je znal, in je bil popolnoma izumro. Knjiga je bila polna predanosti o zimskem čarobnem svetu, ki je bil še bolj čaroben, kot je znal. Luki je znal, da je moral ta svet odkriti svetu, in je znal, da je bil izbran, da je storil.

Povzetek

**Zimska Pravljica** je bila odkrita, in je moral svet znati, da je bil še bolj čaroben, kot je znal. Luki je znal, da je bil izbran, da je storil, in je znal, da je bil pravi junak.

Ključni elementi

• **Zimska Pravljica** - glavni predmet zgodbe
• Luki - junak z bravenostjo in dobroserdecjem
• Magični šum - ozadje zgodbe
• Bička in stari juna - pomagala Luki